vestnik

(S TRIBUNE) Kam so šli vsi (mladi) igralci?

Miha Šoštarič, 6. 11. 2021
A. G.
Stroka ugotavlja, da je zanimanje za šport v preteklih mesecih drastično upadlo, glavni krivec za to pa je nevidni sovražnik. Kaj bo prinesla prihodnost, lahko le ugibamo, a napovedi niso optimistične. Upamo lahko le, da niso pravilne. Fotografija je simbolična.
Šport

Stroka ugotavlja, da je zanimanje za šport v preteklih mesecih drastično upadlo, glavni krivec za to pa je nevidni sovražnik.

Prehajamo v pozno jesen, ko se večina športno-rekreativnih aktivnosti seli z zelenic in asfaltnih površin v zaprte prostore in prihajajo v ospredje športne panoge, ki se igrajo v dvoranah. Še sreča, vsaj za športnike in rekreativce, ki so vezani na športne površine v naravi, da državni odločevalci niso izvedli »lockdowna«. Med drugim so se pravočasno končali oz. se končujejo tako imenovani jesenski deli prvenstev v nižjih nogometnih ligah, v katerih so bili klubi v pretekli sezoni prikrajšani za tekmovanja. Upamo lahko le, da nevidni sovražnik (beri covid-19) v nadaljevanju sezone 2021/22 ne bo krojil tekmovanj v dvoranah.

Škoda zaradi epidemije je več kot očitno nastala, posledice pa so vidne že danes. Žal, kot lahko ugotavljajo že laiki, napovedi za prihodnost niso spodbudne. Ob pogledu na zapisnike s tekem, predvsem regijskih tekmovanj v nogometu, se lahko zamislimo in sprašujemo, kaj bo s to športno panogo, ki je imela vedno največ pristašev, na lokalni ravni v prihodnje.

V pravkar končanem jesenskem delu prvenstva v pomurski nogometni ligi smo resda lahko spremljali kar 16 ekip, a malokateri je za tekmo uspelo zagotoviti dovolj igralcev, da bi bila mesta v zapisniku zapolnjena. Nič bolje ni v članskih ekipah preostalih medobčinskih lig, še slabše pa je v mlajših selekcijah. Prostovoljci, ki vodijo klube, in trenerji še nekaj ur pred tekmo niso vedeli, ali bodo imeli dovolj mladeničev, ki se bodo podili za okroglim usnjem.

Pomurje, predvsem na levem bregu, se je v preteklosti ponašalo s podatkom, da ima nogometni klub skorajda v vsaki vasi. Poleg članskih selekcij so klubi v preteklosti imeli še vsaj dve mlajši selekciji, s čimer so si zagotavljali dovolj na lastnem dvorišču vzgojenih igralcev za člansko ekipo. Zdaj to ni več samoumevno.

Pomanjkanje kadra bo privedlo do tega, da bodo klubi zapirali svoja vrata. Če so v preteklosti volonterji, ki prosti čas porabijo za vodenje klubov, svarili pred propadom zaradi finančnih sredstev, danes govorijo predvsem o pomanjkanju kadra.

Tudi iz drugih športnih panog je slišati podobno tarnanje. Stroka ugotavlja, da je zanimanje za šport v preteklih mesecih drastično upadlo, glavni krivec za to pa je nevidni sovražnik. Kaj bo prinesla prihodnost, lahko le ugibamo, a napovedi niso optimistične. Upamo lahko le, da niso pravilne.