Pred nami je še 17 dni nogometa, dokler se ne bo z velikim finalom na londonskem Wembleyju končalo evropsko prvenstvo. Tekme so letos v kar enajstih državah in zato vloge gostitelja ne moremo pripisati nobeni državi. Le trikrat doslej se je prvenstvo igralo v več kot eni državi in še to vselej le v dveh, prvič leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem, kamor smo odpotovali tudi mi. Čeprav je bil čas izpitnega obdobja in lovljenja pogojev za napredovanje v višji letnik, ni bilo dvoma – gre se na Nizozemsko.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Digitalizirani in idiotizirani
Lastniki in ustvarjalci vsebin se svojega odločilnega prispevka pri poneumljanju prebivalstva ali ne zavedajo ali preprosto dajejo prednost finančnemu izplenu.
Vrnimo se k aktualnemu evropskemu prvenstvu: stavil sem, da bodo tokrat pa le prvaki Italijani.
To je bilo potovanje. Že po nekaj kilometrih smo ugotovili, da na najetem avtomobilu ne deluje sistem za čiščenje vetrobranskega stekla. Kmalu smo obstali na avtocesti pred Salzburgom, ker se je pokvaril krmilnik akumulatorja. Na meji med Nemčijo in Nizozemsko se je zapletlo, ker smo imeli med prtljago vojaški nož. Obramboslovci pač, a je Nemec z brzostrelko na rami popustil. Kampirati v kampu pred Amsterdamom je pomenilo varčevati. Guldne za toplo vodo v skupnem prostoru za prhanje nam je bilo škoda zapraviti, po petih dneh pa spoznaš, da si lahko na star kruh namažeš tudi Gavrilovićev narezek iz prtljažnika, v katerem je bilo 30 stopinj in več. Nepozaben je bil še nočni pohod po mestu, na katerem srečaš glasne Angleže.
Čeprav je bil čas izpitnega obdobja in lovljenja pogojev za napredovanje v višji letnik, ni bilo dvoma – gre se na Nizozemsko.
Mimogrede namreč izveš, da v Belgijo, kjer je igrala njihova reprezentanca, ne smejo zaradi huliganstva, brazgotine na njihovih obritih glavah pa so bile posledice teden dni starega pretepa s pepelniki v domačem pubu. Dan kasneje je bila nizozemska prestolnica slovenska, tramvaj in podzemni vlak sta se skoraj iztirila, ko smo med vožnjo poskakovali ob prepevanju še svežega refrena Kdor ne skače, ni Sloven'c. Vse drugo je zgodovina, kot tudi finale prvenstva. Od 55. minute so vodili Italijani, a so Francozi v 90. minuti izenačili in v 103. minuti podaljška naslov prvaka slavili z zlatim golom Trezegueta. Vrnimo se k aktualnemu evropskemu prvenstvu: stavil sem, da bodo tokrat pa le prvaki Italijani.