Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes v Rigi izpostavil globoko zaskrbljenost zaradi dokazov o načrtih Rusije za uporabo sile proti Ukrajini in poudaril odločenost članic zveze Nato, da v tem primeru ostro ukrepajo, tudi z gospodarskimi sankcijami, kakršnih doslej še niso uporabile.
"Globoko smo zaskrbljeni zaradi dokazov, da Rusija načrtuje znatne agresivne premike proti Ukrajini, ki vključujejo tako prizadevanja za destabilizacijo države od znotraj kot velike vojaške operacije," je dejal Blinken po dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov članic zveze Nato v Rigi.
Ob tem je izpostavil, da sicer ne vedo, ali je ruski predsednik Vladimir Putin odločen napasti Ukrajino, vedo pa, da vzpostavlja zmogljivosti, da to stori zelo hitro.
V tem primeru so zaveznice po besedah ameriškega zunanjega ministra, ki se bo v četrtek na Švedskem sestal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, odločene ostro ukrepati, tudi z gospodarskimi sankcijami, kakršnih doslej še niso uporabile, in s krepitvijo obrambe na vzhodnem boku zavezništva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Enosmerna za Auschwitz
Težava je, ko oblast na istem vlaku nekaterim nameni vozovnico za prvi in drugim za drugi razred.
Nato je po Blinknovih navedbah pripravljen tudi še naprej podpirati Ukrajino, pri čemer pa tudi Kijev pozivajo k zadržanosti, saj je znana ruska igra - izzvati dejanja, ki so izgovor za poteze, ki so sicer načrtovane že prej.
O kopičenju ruskih sil ob in v Ukrajini so zunanji ministri razpravljali že v torek, danes pa so se posebej pogovorili še z ukrajinskim in gruzijskim kolegom. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je pozval k pripravi svežnja odvračalnih ukrepov.
Zaveznice sicer pretresajo možnosti gospodarskih in političnih sankcij proti Rusiji v primeru vnovične uporabe sile proti Ukrajini, pri čemer so enotne glede cilja, da je treba Moskvo odvrniti od nadaljnje agresije. Sprožile so tudi Natov mehanizem odzivanja na krize, ki naj bi zagotovil skupno oceno razmer in nabor možnosti ukrepanja.
Slovenski zunanji minister Anže Logar je na vprašanje, ali lahko pojasni, kaj sprožitev tega mehanizma pomeni v praksi ter o katerih sankcijah konkretno so govorili, odgovoril, da niso razpravljali o konkretnih podrobnostih in postopkih, temveč je šlo za strateško razpravo z jasnim sporočilom, da ne bodo oklevali s sankcijami, če bo Rusija prestopila meje dopustnosti.
Tudi Logar je danes v virtualnem pogovoru s slovenskimi novinarji po koncu zasedanja v Rigi izpostavil, da bi bila ta pot za Rusijo predraga ter da je temeljni cilj Moskvo prisiliti k pogovorom, razumnejšemu pristopu in umiritvi razmer.
Slovenski minister je ob tem izpostavil jasno prepričanje Nata, da si ponovitve leta 2014 ne morejo privoščiti. Za ostro retoriko po Logarjevih besedah stoji dejanska politična volja. "Ne gre za prazno retoriko," je poudaril.
Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg sicer vseskozi izpostavlja, da Ukrajina ni članica Nata in da torej zanjo ne velja peti člen o skupni obrambi, ki predvideva pomoč vseh zaveznic v primeru napada na eno članico.
Sicer pa Stoltenberg v odgovorih na vprašanja o možnosti novega napada vselej spomni, da je Rusija v preteklosti z nezakonito priključitvijo Krima leta 2014 in podporo separatistom v Donbasu pokazala, da je pripravljena in zmožna uporabiti silo proti Ukrajini.