Za značko "gančani" je 29 zadetkov
Nekaj minut po osmi uri se je na pomurski avtocesti med Turniščem in Gančani zgodila prometna nesreča.
V Gančanih so obudili ročno ličkanje koruze.
Srečali so se sošolci, ki so leta 1969 zaključili šolanje v Beltincih.
V Gančanih so ob tradicionalnem ročnem postavljanju majoša še z drugimi dogodki obeležili stoto obletnico prve postavitve gančkoga majoša v vasi. Organizator praznovanje obletnice je bila Krajevna skupnost Gančani. Leta 2016 so gančki majoš vpisali v register nesnovne kulturne dediščine pri kulturnem ministrstvu. Na osrednji slovesnosti je predsednik države Borut Pahor povedal, da je postavljanje majoša tradicija, ki si zasluži občudovanje vse Slovenije: »Prva postavitev je pomenila veselje do življenja in srečo, da je bilo koncev vojne. Vedno je na majošu tudi zastava. Sedaj je to slovenska zastava in želimo, da bo tudi čez sto let na njem slovenska zastava in da bodo tu živeli slovenski ljudje, ki se bodo veselili svoje prihodnosti.« Ob tem je podelil krajevni skupnosti Gančani zahvalo predsednika države.
V Gančanih je potekala prva prireditev, s katero so obeležili stoto obletnico prve postavitve majoša v vasi. V vaškem središču so organizatorji prikazali, kako so majoš postavili leta 1919. Postavili so ga točno na tistem mestu, kjer so ga pred sto leti. Martin Sabotin, Matija Kociper, Ivan Sraka, Martin Matko in Ivan Kuzma so bili fantje, ki so se iz prve svetovne vojne srečno vrnili domov v Gančane. Na predvečer prvega maja so v zahvalo Mariji postavili majoš, drog z okrašeno brezovo krošnjo.
V Gančanih je v soboto potekal prvi sklop prireditev, s katerimi bodo obeležili stoto obletnico prve postavitve majoša v vasi. Organizator je Krajevna skupnost Gančani.
"Lejtniki 2001" bodo v torek postavili že stoti gančki majoš.
Pisalo se je leto 1959, ko sta danes zakonca Maučec iz Gančan v župnijski cerkvi svetega Ladislava v Beltincih poročila in stopila na skupno zakonsko pot, po kateri stopata že 60 let.
V Gančanih bodo v ponedeljek tradicionalno že 99. postavljali mlaj oziroma majoš, kot mu pravijo domačini, ki kar pol leta živijo za to prireditev.