Vlada je ministrstvom in vladnim službam na predlog finančnega ministra Klemna Boštjančiča naložila pripravo poročil o pravnih podlagah za uvrstitev projektov v letošnji načrt razvojnih programov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Nič ne bo s finalom in Evropo: Rogaška zmagala po enajstmetrovkah
Za nami je še zadnje dejanje pokalnega polfinala. V Fazaneriji sta se merila Mura in Rogaška. Za obe ekipi je to bila še zadnja priložnost, da ostaneta na vlaku za uvrstitev v evropsko tekmovanje. Rogaška glede na nizek položaj na prvoligaški lestvici tako ali tako, Mura pa bi sicer imela še teoretične možnosti tudi v prvenstvu, vendar je to glede na njene rezultate in igre v tej sezoni le malo verjetno. Zato bi morali črno-beli danes doma storiti vse, da se prebijejo v finale in ostanejo v igri za lovoriko. Vendar jim to ni uspelo. Po rednem delu je bilo 2 : 2, v podaljških pa so enostavno storili premalo, da bi si že takrat priborili zmago. Kazen je sledila pri enajstmetrovkah. Tekmo ste lahko spremljali z nami.
Kot so zapisali v sporočilu po današnji seji vlade, je vlada "z namenom čim boljšega pregleda nad trenutnim stanjem v javnih financah in učinkovite proračunske porabe" danes ministrstvom in vladnim službam naložila, da pripravijo poročilo o pravnih podlagah za uvrstitev projektov v letošnji načrt razvojnih programov. Vladni službi za zakonodajo in ministrstvom pa je vlada naložila, da pripravijo poročila o sprejetih podzakonskih predpisih in sklepih vlade v obdobju od 13. marca 2020 do 1. junija 2022. Slednji so bili namreč po navedbah iz vladnega sporočila "uveljavljeni kljub opozorilu omenjene službe, da vsebina podzakonskega predpisa ali sklepa vlade nima pravne podlage v zakonu, ali pa pred sprejetjem mnenje službe vlade za zakonodajo ni bilo pridobljeno".
V izdihljajih subvencija tudi za Roto in Carthago
Prejšnja vlada Janeza Janše je sicer projekte v načrt razvojnih programov 2022-2025 dodajala še v zadnjih dneh svojega delovanja, tudi na dopisnih sejah. Med drugim je še v aprilu in maju vanj uvrstila več gospodarskih, šolskih, športnih in kulturnih projektov. Med njimi najdemo tudi nekaj projektov pomurskih podjetij, kot sta denimo tovarna za razvoj naprednih rešitev za e-mobilnost podjetja Roto Pavlinjek, kjer bo država za več kot 5-milijonski projekt primaknila slabih 994 tisočakov, pa tudi naložba Carthaga za nov proizvodni obrat v Ormožu, kjer je Janševa vlada v svojih izdihljajih dala zeleno luč za subvencijo v višini več kot šest milijonov evrov.
Med projekti, ki so dobili zeleno luč so tudi novogradnja Gimnazije Šentvid, obnova grajsko-samostanskega objekta Bistra, tehnološka prilagoditev poslovne enote Polycom v Črnomlju in uvedba nove gospodarske dejavnosti družbe Polycom ter izgradnjo hale podjetja Merc, CNC proizvodnja. Med novimi projekti so bili tudi pomoč podjetjem pri ponovnem zagonu dejavnosti po odpravi omejitev, vezanih na covid-19, Center obnovljive energije, sofinanciranje novega proizvodnega obrata družbe Bosch Rexroth ob brniškem letališču, pa tudi naložbe v domove starejših.
Sicer pa spomnimo, da naj bi vlada ravno tako želela zamrzniti oziroma zaustaviti izvajanje in financiranje določenih projektov s področja znanosti in izobraževanja, ki so bili plod prejšnje vlade. Pod drobnogledom naj bi tako bila ustanovitev PAZU - Pomurske akademsko znanstvene unije, ki je sicer bila izvedena s posebnim zakonom, ki so ga na pobudo pomurskih poslancev, tudi Dejana Židana, ki je danes državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, sprejeli v državnem zboru, pa tudi ustanovitev Znanstvenega in inovacijskega središča v Rakičanu, ki ga je vlada ustanovila s sklepom. Na naša vprašanja, če so namere resnične in kako bi bile sploh izvedljive, so nam na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport odgovorili, da je vlada že napovedala pregled delovanja in aktivnosti nekadnje vlade ter da bo "v skladu s tem ravnalo tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport".
PREBERITE ŠE: