vestnik

Jevšek z zagotovilom občinam o financiranju projektov, kakšna pa bo povprečnina v letih 2023 in 2024?

Rok Šavel, STA, 14. 9. 2022
Neža Nemec, občina Sevnica
Minister Aleksander Jevšek je bil danes prisoten na seji predsedstva Skupnosti občin Slovenij, ki združuje 179 slovenskih občin.
Aktualno

Kohezijski minister Aleksander Jevšek je prisostvoval seji predsedstva Skupnosti občin Slovenije, kjer je bilo govora o črpanju evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi in o višini povprečnine za leti 2023 in 2024.

Osrednja tema 20. seje predsedstva Skupnosti občin Slovenije, ki je bila na sporedu v Sevnici, je bila določitev višine povprečnine in ključni parametri, ki bodo vplivali nanjo do konca leta ter črpanje evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi z vidika lokalnih skupnosti. Na seji predsedstva se je županjam in županom pridružil minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek. Minister je z županjami in župani spregovoril o nedavno odobrenem Sporazumu o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko kohezijsko politiko za obdobje 2021-2027, na podlagi katerega bo Slovenija lahko počrpala skupno 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev za izvajanje programa evropske kohezijske politike. "Ta vlada je je v treh mesecih naredila, kar prejšnja ni storila v dveh letih,« je včeraj ob tem dejal Jevšek.

Jevšek: Sredstev za občine bo več, ne manj

Občine bodo lahko črpale sredstva predvsem iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), na voljo jim bodo sredstva iz mehanizma CTN (Celostnih teritorialnih naložb), ki so namenjena mestnim občinam (z možnostjo vključitve okoliških občin), ter mehanizem DRR (Dogovor za razvoj regij) za ostale občine do katerega imajo dostop tudi mestne občine ter različni programi Interreg. Za občine bo na razpolago skupno okoli 700 milijonov evrov. Tako je Jevšek današnji seji predsedstva SOS zavrnil nekatere navedbe, da bo za občine v novi finančni perspektivi na voljo manj sredstev kot prej. "Gre za dezinformacije. V Regionalnem razvojnem skladu bo na voljo 350 milijonov evrov več denarja, od tega za občine 35 milijonov več," je dejal.

Županje in župani so izpostavili zlasti potrebo po uskladitvi razvoja regij v Sloveniji ter s tem povezane potrebe različnih skupin občin (mestne, s sedeži upravnih enot, ostale) po vlaganjih v lokalna okolja. Na ministra so naslovili pobudo, da se v prihodnje odpre razprava z občinami glede potreb po razvojnih investicijah v lokalnih skupnostih, še posebej glede na pričakovanja, da bo Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prevzela tudi področje regionalnega razvoja, so sporočili iz SOS.

PREBERITE ŠE:

(INTERVJU) Aleksander Jevšek: »Lokalne volitve so povsem druga zgodba kot državnozborske volitve«

Jevšek je pobudo pozdravil in dodal, da vprašanj drugačne razporeditve sredstev za občine ne bomo mogli rešiti znotraj te perspektive, saj mora Evropska komisija do konca leta potrditi tudi še slovenski program črpanja, če ne želimo izgubiti pol milijarde sredstev iz prve in druge tranše plačil Evropske komisije. Dotaknil se je tudi projektov pretekle perspektive, ki so se zaradi draginje in težav zaradi vojne v Ukrajini zaustavili ali upočasnili. Občinam je sporočil, da ni bojazni, da se izvedbo projektov ne bi financiralo do konca, roke zaključka podaljšujejo tako na nivoju Evropske komisije kot tudi Republike Slovenije. Glede sodelovanja z reprezentativnimi združenji občin je povedal, da je bil s strani vVlade imenovan kot član v Delovno skupino za lokalno samoupravo na ministrstvu za javno upravo, kjer bodo potekali redni sestanki, tudi na temo črpanja evropskih sredstev.


PREBERITE ŠE:

Finančno ministrstvo razburilo občine in pomurskega poslanca s predlogom nižje povprečnine


Brez dviga za letos, za naslednji leti sledijo pogajanja


Županje in župani so na seji razpravljali tudi o višini povprečnine. Spomnimo, izračuna ministrstva za finance je julija precej razburil občinska združenja in celo pomurskega poslanca Janeza Magyarja. Finančno ministrstvo je namreč za leti 2023 in 2024 predlagalo, da bi ta znašala 639,99 evrov, lani dogovorjena višina povprečnine za leto 2023 pa znaša 647 evrov. Predstavniške organizacije občin so nato konec meseca avgusta oblikovale tudi skupen predlog višine povprečnine za leto 2022 – pri tem so upoštevale dejanske stroške občin v letu 2021, katerim so prištele stopnjo inflacije v višini 11 odstotkov. Tako so predlagale dvig povprečnine v letu 2022 na 736,66 evrov na prebivalca občine, ki bi ga bilo mogoče uzakoniti ob rebalansu proračuna. Ministrstvo za finance je predlog zavrnilo in pisno sporočilo, da sprememba obsega povprečnine za leto 2022 ni predvidena, saj je bila določena na podlagi že podpisanega Dogovora o višini povprečnine. Vodstva združenj občin so sočasno na Ministrstvo za finance naslovila tudi skupen predlog višine povprečnine za leti 2023 in 2024. S strani predstavnikov občin predlagana višina povprečnine za leto 2023 je 776,40 evrov na prebivalca občine, za leto 2024 pa 783,03 evra. Določitev višine povprečnine za leto 2023 bo po besedah finančnega ministrstva potekala na podlagi določil Zakona o financiranju občin v prihodnjih dneh. Ministrstvo za finance vsako leto 1. julija posreduje izračune povprečnine za naslednji dve leti. Predstavniške organizacije občin imajo nato do septembra čas, da posredujejo svoje predloge, nato pa stečejo pogajanja.


Na seji predsedstva je bila obravnavana tudi pobuda za izboljšanje orisa stanja na področju pridobivanja, hranjenja, interpretacije in razpoložljivosti podatkov o geosferi. Kakor je povedal dr. Miloš Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije, zaradi neurejenosti krovne zakonske ureditve država s podatki o geosferi ne razpolaga. Večina javno dostopnih geoloških prostorskih podatkov je zastarelih in/ali v merilu, ki ne zadostuje za uporabo pri načrtovanju posegov v prostor, okoljskih študijah in podobno. Na predsedstvo SOS se je obrnil s pobudo, da odpre pogovore na ministrstvu za okolje in prostor in ministrstvu za infrastrukturo glede zakonodajne ureditve tega področja, predvsem v smislu centralnega zbiranja podatkov, ki bi morali biti javno dosegljivi, so še sporočili po seji SOS.