Lendavski občinski svetniki so potrdili predlog vodstva občine o podelitvi naziva častnega občana, ki ga bo letos prejel madžarski zunanji minister Péter Szijjártó. Kot je znano, je madžarska država v zadnjih letih namenila nemalo sredstev za razvoj na narodnostno mešanih območjih, na katerih živi madžarska manjšina. “Predlog so podprli tudi tisti občani, ki so prejeli madžarska razvojna sredstva, za kar ima Szijjártó velike zasluge, saj je ravno on predlagal ta ukrep. V zadnjih treh letih je tako v regijo prišlo več kot sedem milijonov evrov, ki so jih dobili ljudje za konkretne projekte, od teh pa imajo koristi vsi, ki živijo na tem območju,” pravi lendavski župan iz vrst SDS Janez Magyar. Pri tem izpostavlja, da gre za sofinancerska sredstva, pri katerih so morali občani zagotoviti tudi lastni delež. “Posledično so stroje in opremo za projekte vsi kupovali v Sloveniji, torej se je zaradi tega nekaj denarja preko davkov steklo tudi v slovenski proračun”
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Digitalizirani in idiotizirani
Lastniki in ustvarjalci vsebin se svojega odločilnega prispevka pri poneumljanju prebivalstva ali ne zavedajo ali preprosto dajejo prednost finančnemu izplenu.
Taka poteza v Lendavi sicer ni nova, saj je leta 2014, ko je občino vodil Anton Balažek, naziv častnega občana prejel nekdanji madžarski zunanji minister János Martonyi. Na vprašanje, ali pričakuje, da bo poteza naletela na nasprotovanje v lokalnem okolju, tudi zaradi dejstva, ker Szijjártó sicer drugače ni neposredno povezan z Lendavo, Magyar odgovarja: “Tudi Metod Dragonja in Danilo Türk nista bila Lendavčana, pa sta v preteklosti prejela ta naziv, v tem ne vidim nič spornega.”
Samo en član komisije proti
Predlogu, da bi Szijjárta imenovali za častnega občana, je nasprotoval Aleksander Marič kot edini od prisotnih članov Komisije za statutarno-pravna vprašanja ter občinska priznanja, ki so glasovali o tem predlogu, preden so ga posredovali naprej občinskemu svetu: »V predlogu je bilo med drugim navedeno, da je zaslužen za sredstva, ki jih podeljuje madžarska država za razvoj. Vendar to ni zasluga zunanjega ministra, ampak gre za politiko madžarske vlade, ki svoji manjšini zunaj meja daje določena sredstva ne le v Sloveniji, ampak tudi drugje. Prav tako ta sredstva niso prejeli samo občani Občine Lendava, ampak tudi občani drugih občin.«
Njegovemu mnenju, da ne gre za najboljši predlog, so se v razpravi pridružili tudi drugi člani komisije, vendar so se potem, tako Marič, odločili, kakor so se. Kot še pove, je predlog za podelitev naziva podal Magyar na pobudo nekaj občanov, vendar te pobude Marič ni videl. Razkril je še, da vloga, ki jo je prejela komisija, sprva ni bila popolna. Komisija se je sestala dvakrat, najprej 23. septembra in potem v ponedeljek, 5. oktobra. Na prvi seji so ugotovili, da za podan predlog ni bilo pridobljeno soglasje morebitnega prejemnika. Sprejet je bil sklep, s katerim so postavili tridnevni rok za dopolnitev vloge, v tem času je prišla ustrezna dopolnitev s soglasjem z madžarskega zunanjega ministrstva.
Svetniki predlog podprli brez besed
O predlogu so pred sejo občinskega sveta na korespondenčni seji razpravljali tudi v lendavskem občinskem odboru Socialnih demokratov in sprejeli sklep, da z njim ne soglašajo. Kot med drugim pravijo v stranki, predlog župana po njihovem mnenju ni dodelan in dovolj argumentiran. Za mnenje smo zaprosili tudi Dejana Süča, ki je bil glavni Magyarjev protikandidat na zadnjih lokalnih volitvah. Süč, katerega lista je dobila tri občinske svetnike, ki predstavljajo drugo najmočnejšo svetniško skupino za SDS, pravi, da gre za politično občutljivo zadevo, ki je ne želi komentirati in od katere se distancira.
Občinski svet je predlog potrdil z veliko večino, pri čemer nobeden od svetnikov o predlogu ni želel razpravljati. Magyar, ki je pred glasovanjem vnovič navedel že omenjene razloge za podelitev naziva Szijjártu, je izpostavil še, da so predlog podprli tudi v Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti in v še nekaterih drugih občinskih manjšinskih organizacijah.
Častni občani dvigajo prah
Letos smo v Pomurju že spremljali dva primera, ko sta predloga za častnega občana vzenejvoljila del lokalne politike. Tako so junija soboški mestni svetniki sprejeli sklep, da bo častni občan postal nekdanji predsednik države Milan Kučan, čemur so ostro nasprotovali mestni svetniki SDS. Več o tem TUKAJ.
Šalovski občinski svetniki pa so julija zavrnili predlog, da bi častni občan njihove občine postal pisatelj Feri Lainšček. Več o tem TUKAJ.