Konec leta 2021 je tedanji obrambni minister Matej Tonin ob obisku vlade v Pomurju nekoliko nepričakovano iz predala potegnil projekt vseslovenskega centra za protipoplavno zaščito, načrtovanega v Murski Soboti. Po tem načrtu je bila lokacija za izvedbo več kot 3,3 milijona evrov težke investicije, ki se bo financirala iz načrta za okrevanje in odpornost, zemljišče ob Bakovski ulici nasproti paviljona Expano. V projektu je predvidenih več nepremičnin, med drugim nova upravna stavba za soboško izpostavo uprave za zaščito in reševanje in druge subjekte, ki so vključeni v sistem zaščite in reševanja, ter vadbeni poligon za zaščito pred poplavami.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Tako bodo prihodnji teden poslovali nekateri krajevni uradi
Z Upravne enote Murska Sobota so sporočili, da bodo prihodnji teden nekateri krajevni uradi poslovali po spremenjenem delovnem času.
PREBERITE ŠE:
Dobili bomo še »gasilski Expano«
("GASILSKI EXPANO") Projekt zdaj v rokah Šarca, a pri Panviti predlagajo nadomestne lokacije
Soboška občina si objekta želi doma
Že takoj je bilo jasno, da bodo na ministrstvu za obrambo zaradi nameravane lokacije trčili ob interese vplivnih kmetijskih akterjev. Izbrano zemljišče je namreč v lasti sklada kmetijskih zemljišč, v zakupu pa ga ima Panvita. Ta je na tem območju tudi izdatno investirala v gradnjo namakalnega sistema, zato pričakovano ni bila navdušena nad tem, da bi se morala umakniti. Vladi Janeza Janše je do izteka mandata zmanjkalo časa za prenos zemljišč s sklada na obrambno ministrstvo, pa tudi vladi Roberta Goloba oziroma obrambnemu ministrstvu pod vodstvom Marjana Šarca postopkov ni uspelo premakniti naprej.
Kot smo poročali junija lani, sta sklad kot lastnik zemljišč in Panvita kot zakupnik z roko v roki izrazila nasprotovanje predvideni lokaciji protipoplavnega centra in predlagala alternativne. Tudi številni sestanki obrambnega ministrstva s Panvito in skladom niso obrodili sadov. Še več. Kot odgovarja obrambno ministrstvo na poslansko vprašanje Janeza Žaklja iz vrst Nove Slovenije, stranke, ki je vodila obrambno ministrstvo v prejšnji vladi, bi moral sklad do prvega oktobra lani vložiti predlog za izbris vknjižene zakupne pravice iz zemljiške knjige, ampak tega ni storil in je celo enostransko preložil dogovarjanje o reševanju zakupnega razmerja in služnostne pravice ter s tem povezane problematike namakalnega sistema. Ker tako v zadnjih dveh letih ni prišlo do ureditve lastniških razmerij, ki bi omogočala nadaljevanje projekta na prvotni lokaciji, sta novi vodstvi obrambnega ministrstva in uprave za zaščito in reševanje (URSZR) sprejeli odločitev, da vztrajanje na tej lokaciji pomeni preveliko tveganje za izvedbo projekta.
»Saj je jasno, da ključna vloga za ureditev lastništva zemljišč ni na strani ministrstva za obrambo, pač pa sklada, kar omejuje možnost aktivne vloge obrambnega ministrstva v postopku,« so zapisali na Šarčevem ministrstvu v odgovoru na poslansko vprašanje. Da so se odločili za spremembo lokacije, so za Vestnik neposredno potrdili tudi v URSZR. »Do spremembe lokacije je prišlo zaradi neureditve lastniških razmerij na prvotni lokaciji vseslovenskega centra za protipoplavno zaščito v severovzhodni Sloveniji. Nova možna lokacija je bila identificirana s predstavniki Mestne občine Murska Sobota in je znotraj mestne občine,« so pojasnili za naš časopis. Tudi soboški župan Damjan Anželj nam je potrdil, da so v mestni upravi v stalnem stiku z ministrstvom za obrambo, saj jim je v interesu, da bo projekt, ki lahko prinaša veliko dodano vrednost, izveden v mestni občini in ne v kateri drugi, celo zunaj Pomurja.
Čeprav dokončne in uradne potrditve nove lokacije še ni, je po naših zanesljivih podatkih nova lokacija za vseslovenski protipoplavni center območje pri murskosoboški vojašnici, kjer stoji skladišče Berek. Tu je bila predvidena umestitev nove vojašnice, a tega projekta ni več v igri, niti ni več omenjen v strateških dokumentih obrambnega ministrstva oziroma Slovenske vojske. Omenjeno zemljišče je v lasti ministrstva za obrambo, za območje pa je takrat, ko je bila nova vojašnica še aktualna, mestna občina sprejela tudi prostorski akt, zato za umestitev predvidenih objektov ne bi smelo biti prevelikih ovir.
V bitki s časom
Kot poudarjajo v upravi za zaščito in reševanje, je projekt vseslovenskega protipoplavnega centra v fazi določitve lokacije ter ureditve pogojev za umeščanje in gradnjo. Izvedba se načrtuje v sklopu celotne investicije SLO SERCID, kjer je predvidenih več investicij, poleg centra za protipoplavno zaščito še vzpostavitev nacionalnega centra civilne zaščite in vseslovenskega centra za velike požare v naravnem okolju, ki naj bi se financirali iz načrta za okrevanje in odpornost. Tu je še vzpostavitev vseslovenskega centra za žled z ujmami, ki pa bo predmet prihodnje kohezije 2021–2027.
Pri tem velja dodati, da se črpanje sredstev iz nove kohezije še ni začelo, saj bodo prvi razpisi po besedah kohezijskega ministra Aleksandra Jevška na voljo predvidoma aprila, pri črpanju sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, po katerem Sloveniji pripada 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil, pa prihaja do precejšnjih zamikov. Slovenija namreč razen predplačila še ni prejela prvega izplačila evropskega sklada za okrevanje in odpornost zaradi težav pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev, kar je priznal tudi finančni minister Klemen Boštjančič, katerega ministrstvo je skrbnik mehanizma. Rok za izvedbo projekta vseslovenskega centra za protipoplavno zaščito v Murski Soboti je konec leta 2024.